Prebavila

Prebava je razgradnja hrane v snovi, ki jih telo lahko uporabi. To opravljajo posebne beljakovine oz. encimi. Ti pospešijo ali pa sploh omogočijo nekatere reakcije v telesu, da se snovi postopoma prebavijo. Ko je hrana razgrajena, lahko nastali deli (hranilne snovi) preidejo v kri. Kri snovi raznese po telesu do vsake celice. Neprebavljene sestavine hrane telo zapustijo kot iztrebki.

Prebavila so del prebavnega sistema. Sestavljena so iz organov, ki so ključni za potek prebave.

RAZGRADNJA

BELJAKOVINE

ENCIMI

KAKO POTEKA PREBAVA

Prebava se začne v ustni votlini. Zobje v ustih dobijo hrano in jo nato s slino zmešajo u kašo primerno za požiranje. Jezik je za okušanje, mešanje in požiranje hrane.
Nastala kaša nadaljuje svojo pot po požiralniku. Gre za mišično cev, ki vodi hrano v želodec. Hrana se postopoma pomika proti želodcu.
Želodec leži na vrhu trebušne votline. Je upognjen in vrečasto razširjen del prebavil. Tu se hrana začasno shranjuje, izdeluje pa se tudi močan želodčni sok, ki razgrajuje beljakovine. Želodec ima debele in močne mišice, ki omogočajo gnetenje in mešanje hrane.
Prebavna pot se nadaljuje v črevesju. Prvi del črevesja je tanko črevo. Tu potekata najbolj intenzivna prebava ter vsrkavanje vode in hranilnih snovi v krvni obtok. Kri jih odnese v jetra, ki zadržijo odvečne, nerabne in škodljive snovi. Tanko črevo je dolgo približno 6,5 metra.
Drugi del črevesa je debelo črevo. Tu se kašasta zmes, ki pride iz tankega črevesa, spreminja v trde iztrebke. To so neprebavljeni ostanki hrane, ki jih izločimo iz telesa. Začetni del debelega črevesa je slepo črevo, zadnji del pa danka z zadnjično odprtino. Debelo črevo je dolgo približno 1,5 metra.
Jetra in trebušna slinavka sta organa, ki sodelujeta pri prebavi. Pomembna sta tudi za uravnavanje sestave krvi.